Stratifikacija

From Wiki

Pri mnogih zeljnatih in lesnatih rastlinah začasno delovanje nizkih temperatur pospešuje ali omogoča kaljenje semen. Pri tem so funkcionalne temperature tik nad točko zmrzovanja (0-5°C); a le malo število vrst (npr. nekatere visoko-planinske vrste) potrebuje izpostavitev še hladnejšim temperaturam. Nekatera semena kalijo samo takrat, ko so bila izpostavljena nizkim temperaturam (Veliki jesen-Fraxinus excelsior), drugim izpostavitev samo pospeši kaljenje (rod Pinus). Potrebno trajanje delovanja mraza je prav tako specifično za različne vrste (v povprečju nekaj tednov). Za stratifikacijo so sposobna le z vodo nabrekla semena. Pri nekateri vrstah potrebuje mraz samo intaktno seme, medtem ko izolirani embrio kali brez delovanja mraza (Acer pseudoplatanus), pri nekaterih drugih pa mora biti stratificiran samo embrio (Sorbus aucuparia). Nekatera semena kalijo šele drugo leto po sejanju (Crataegus ali Cotoneaster); zaradi težko prepustne lupine njihov embrio v prvem obdobju mraza še ne more začeti z nabrekanjem, zaradi tega je lahko stratificiran šele drugo zimo (prvo leto mikroorganizmi razgrajujejo lupino). Pri nekaterih lilijevkah (Liliaceae) npr. (Polygonatum, Trillium) pa sta potrebna dva hladna obdobja. Marelica (Prunus armeniaca) pa je primer, ko koren lahko kali brez delovanja mraza, medtem ko za nadaljnjo rast potrebuje stratifikacijo.

Kot zanimivost: nekatera semena potrebujejo za kaljenje visoke temperature (soja,proso); semena trave (Poa pratensis) pa pospešeno kalijo pri dnevnih temperaturnih spremembah (toplo / hladno).

Avtor: Rok Zevnik

Vir: Denffer, Ziegler- BOTANIKA