Saditi in gojiti drevesa ni nič težkega

From Wiki

Jump to: navigation, search
Visokodebelni bobovec vsako leto obilno rodi

Ta članek pišem, ker sem na svoji poti govoril že z mnogo ljudmi, ki se niso lotili sajenja dreves, ker da je to nekaj zelo kompliciranega in težkega. Ta podatek so prebrali v knjigah, ki jih avtorji imenujejo "strokovna literatura". Predvsem gre za pretirano velikost luknje (jame), za posaditev mladega drevesa. Nekatere knjige govorijo o dimenzijah 1m krat 1m. To je kratko in malo nesmiselno. Zapomnite si tole; jama za posaditev drevesa naj bo velika toliko (morda malo več), kot je obseg korenin. V jamo zabijem kol, ki naj bo na južni strani drevesa, da je deblo in cepljeno mesto zaščiteno pred žgočim soncem. Drevo nato postavimo ob količek in ga zasujemo. Sam za sajenje najraje uporabljam mešanico zemlje in rastlinskega komposta v razmerju 1 proti 1 ( brez živalskega gnoja). Mlade eno ali dvoletne sadike so ob presajanju občutljive za okužbe, tako da živalski gnoj prej škodljiv kot koristen. Ko smo drevo zasuli z mešanico do treh četrtin, ga potresemo, zasujemo jamo do konca in z nogo utrdimo. Važno je, da drevesa ne posadimo prenizko ali pregloboko. Orientirajte se po cepljenem mestu, ki naj bo okrog 15 do 20cm. nad zemljo. Drevo samo še privežemo ob količek, okrog pa nasujemo predelan živalski gnoj in zastremo z organsko zastirko.

Pri tej metodi izhajam iz teze, da je pri drevesu nadaljnja vzgoja pomembna vsaj toliko, če ne še bolj, kot sajenje. Vsako pomlad pod obseg drevesne krošnje nasujte predelan hlevski gnoj in dobro zastrite z senom, listjem ali slamo. Drevesa so tako zaščitena pred sušo in podrastjo.

NAUK: Če boste z rastlinami komplicirali, vam bodo vračale točno to - kompliciranje.


Avtor: Mih Lindič



<<Nazaj

Personal tools