Rodovitna zemlja ni nobena "topla voda"
From Wiki
Rodovitna zemlja na vrtu je v vsakem primeru sad dela vrtnarjevih rok, ki posnemajo procese tvorbe substrata v naravi. Glede na potrebe rastlin, ki jih namerava gojiti, nadalje prilagaja sestavo (pesek,glina,humus...) in kemijske lastnosti ( pH, makro -mikro elementi,...) . Pomembno je zavedanje, da je rodovitna prst proces, v katerega je vključenih mnogo nam vidnih in nevidnih organizmov. Tako je " plast " vrtne prsti z bakterijami, gljivami, pršicami, žuželkami, deževniki in drugimi bitji prepredeno " vesolje ", v katerega posega vrtnar kot gospodar. Torej je " vsa topla voda " v tem, da omogočimo vsem tem bitjem, da tako kot v naravi ustvarjajo pogoje za naselitev rastlin. Pomembno je vedeti, da nekaterim organizmom, živečim v tleh, sončna svetloba in drugi zunanji vplivi ne prijajo, zato naj bi vrtno zemljo čim manj premetavali. Še najmanj pa je na prekopavanje odporen naš domači "ultra " plug ( deževnik ), prav tako pa njegov zarod tik pod površino . Samoumevno postane dejstvo, da vrtna zemlja ni nikoli oguljena. Ali je pokrita z neživo ( mrva, slama, listje, lubje... ) ali z živo ( detelja, facelija, solata, plevel...) zastirko. Tako tudi na enostaven način dovajamo organske snovi v zemljo in s tem vzdržujemo nivo humusnih snovi. Zračnost zemlje zagotovimo z dodajanjem " peska " , medtem ko absorbcijo vode in elementov potrebnih za rast povečujemo z dodajanjem " gline ". Rodovitna zemlja je živ proces, prilagodljiv vrtnarjevim potrebam in predvsem vremenskim pogojem. Kot zanimivost: mnoge rastline razvijajo v zemlji kompleksna sožitja z gljivami ( mikoriza ) in bakterijami ( " plantaže " bakterij na koreninskih laskih ). Rastlinam se tako poveča dostop do mineralov in vode, medtem ko je gobam ali bakterijam zagotovljen delež produkta fotosinteze( sladkor,. ).
Rox
