Predstavitev Shiitake gob in divje hrane z Dariom Cortese

From Wiki

Jump to: navigation, search
Shiitake na jelšinih hlodih
V soboto ob 15:00 uri (eni malo prej, eni malo pozneje) se nas je okrog 25 ljubiteljev narave zbralo v Sončevem Lazu. Čakalo nas je pestro popoldne.

Po začetnem spoznavanju in predstavljanju (prišli smo iz vseh koncev Slovenije), smo se odpravili na potep po Sončevem Lazu. Ogledali smo si vse kar že je, povedali pa smo obiskovalcem tudi kar še bo. Pokazali smo na novo postavljene (seveda naseljene) čebelje panje z družinami, indijanski šotor, savno v skorajšnjem delovanju. Posebna zanimivost so obiskovalcem predstavljale redke drevesne vrste : skorš - sorbus domestica, brek - sorbus torminalis, tatarski javor - acer tataricum, cepljeni kostanji - maroni, rdečeplodni brin - jumiperus oxicedrus, žižula. Postali smo ob ptičjih valilnicah in hiški za ježe.

Ogled smo nadaljevali proti ekološki kmetiji Jernejk in sproti povedali nekaj o turističnih znamenitostih Motnika. Pri "Jernejkovem kozolcu" smo pokazali vse kar se ve in kar je treba vedeti o gojenju gob shiitake. Kje dobimo micelij (ali kako ga naredimo sami), kakšen les potrebujemo, kako cepimo hlode, ter si seveda ogledali in "preiskali" okrog 20 hlodov na katerih so rastle shiitake ravno pravšnje za uporabo. Nekaj smo jih prodali, veliko košarico pa smo obdržali za kosilo. Čeprav je bilo zelo pestro in zanimivo, se je srečanje razvilo do vrhunca, ko je zadevo prevzel v svoje roke avtor mnogih knjig in slovenski poznavalec divje hrane št.1 Dario Cortese.

Dario Cortese
Za začetek smo si solato nabrali kar na vrtu. Pa da ne bo pomot; ne tisto gojeno, temveč tisto, ki ji pravimo plevel. Bela metlika, ptičja dresen, cvetje hrena, okrogolistni tropotec, regačico, cvetje kozje brade, ... Za pečenje smo si nabrali dobro mero čemaža, za enolončnico pa še koprive, stebla dežena, za dekoracijo pa travniške cvetove. Mimogrede, užitni so praktično vsi (travniški cvetovi), razen zlatice.

Od vrta pri Jernejk do Sončevega Laza je približno 500m, hodili pa smo toliko časa in slišali toliko podatkov, da sta mimogrede minili dve uri in je marsikateremu vestnemu gostu, ki je hotel vse zapisati zmanjkalo listov papirja. Bilo je noro dobro in poučno. Tudi dež, ki je začel kapljati izpod neba, nam ni sfižil razpoloženja. Kar nabirali smo in nabirali, solato izjemnega okusa in hranilne moči pa smo naredili na suhem v indijanskem šotoru. Na veselje vseh je dež ponehal in predjed v obliki solate z divjo zelenjavo in surovimi shiitake gobami smo pojedli kar na travniku sredi hriba malo nižje, kjer smo postavili imeniten "natur" prostor za druženje. Dario je na razgreti ponvi na žlici olja (ali pa morda dveh) spekel za vsakega po eno večjo gobo, seveda z dodatkom čemaža, timijana in še česa.

Pa to še ni vse. Nad ogenj smo pristavili še kotel in Dario se je izkazal kot že znani enolončni kuhar. Poleg vse možne že naštete zelenjave je dodal še gobe shiitake, v naprej skuhano eko piro dobljeno pri kmetiji Jernejk, ter vse skupaj zabelil z ojlčnim oljem. Seveda smo se vsi "napokali" do konca. Tisti z obveznostmi so odšli okrog pol devetih, tisti ta vztrajni pa smo se zabavali in izmenjevali znanje, ter izkušnje vse tja do poznih ur. Grel nas je ogenj, ter vizije za prihodnost.

Na tem mestu gre zahvala vsem, ki so pri srečanju sodelovali, vsem ki se udeležijejo delovnih akcij pri projektu Sončev Laz, domačim pri Jernejk, ter seveda mojstru Dariu Cortese, ter nenazadnje njegovima sinovoma, že sedaj poznavalca divje prehrane.


MIH

Personal tools