Poletni indijanski tabor
From Wiki
Poletne počitnice so na ekološki kmetiji Pri Jernejk čas izzivov. Izziv nama predstavljajo tridnevni tabori. V tokratni INDIJANSKI tabor so prišli otroci, stari od 6 do 12 let. Drugi teden v juliju, bil je ponedeljek 14 julija, smo se navkljub dežju dobili v naši hiši.
Prvi- spoznavni dan smo si nadeli indijanska imena. Poglavar Sedeča žaba, njegova squaw Velika sova, ter štirinajst mladih indijancev in indijank, ki so si tudi izbrali svoja bolj ali manj "divja" imena. Da so se nam bolje vtisnila v spomin, smo jih še narisali. Prvi dan je bil v večini deževen, zato smo preganjali dež z učenjem indijanskih ritmov na bobne. Uspeh je bil viden že kmalu popoldne, ko je posijalo sonce in smo si lahko ogledali številne Motniške znamenitosti. Zvečer smo v pravem indijanskem šotoru zakurili ogenj, da nam je bilo kljub hladni noči toplo.
Sončni torek smo preživeli na vrhu Sončevega Laza ob indijanskem šotoru. Poglavar nam je izdelal loke, indijanke so spletle trakove za na glavo in si izdelale indijanske obleke. Sami smo si v velikem kotlu skuhali indijansko enolončnico, popoldne pa smo si popestrili z vožnjo po Motniku. Voz je bil ravno dovolj velik za vse indijance, vlekli pa sta ga oslici Mary in Špela. Presenečenje večera pa je bila čisto prava indijanska poroka. Bilo je veliko smeha in zabave. Prijetno utrujeni smo pozno, pozno zaspali.
Čudovito sredino jutro smo izkoristili za jahanje oslov. Oboroženi z loki in puščicami smo prispeli na Strmco. Po pohodu smo si skuhali kosilo. Po kosilu so indijanke spekle indijanske kolače, indijanci pa smo imeli tekmovanje z lokom. Za pred konec druženja smo se peljali še en krog na vozičku z Špelo in Mary, nato pa nestrpno pričakali starše, da jih obvestimo o vseh indijanskih dogodivščinah. Tudi nama je bila vloga indijanca in indijanke v tako pestri družbi zelo prijetna.
Hawk, napisala sem.
Avtor: Andreja
