From Wiki
Rast dreves usmerjamo že od malega
Kamorkoli me že zanese pot, v glavnem (vsaj v 95% primerov) vidim, da vrtičkarji in tudi tisti, ki se imajo za strokovnjake, obrezujejo sadno drevje popolnoma po svoje - napačno. Drevesa delujejo kot neke čudne skulpture in niso niti malo podobna njihovim samoniklim sorodnikom v naravi ali starim drevesom na travnikih. Pri tem gre največkrat za pospeševanje rodnosti, stranski produkt pa je bolehno in neuravnovešeno drevo. Na tem mestu bom opisal obrezovanje tako, da bo lahko vsakomur razumljivo.
Kaj moramo vedeti
Drevesa tako kot vse rastline, delujejo na "eter". Opazujte dve drevesi, ki rasteta preblizu skupaj. Umikata se ena drugemu, kljub temu da se sploh še ne dotikata. Se pravi, da avtomatično rastejo tja, kjer imajo prostor (ne sadimo dreves pregosto). S pregostim sajenjem ne bomo dobili več pridelka, temveč kvečjemu nezdrave rastline in majhne plodove.
Napake in posledice
Idealno-bobovec, čebele, valilnica
Velika napaka "obrezovalcev" je krajšanje vrhov na drevesih. Če ne marate sence ali obiranja z lestvijo, na to pomislite prej in skušajte dobiti sadike, cepljene na nizko podlago. Ko drevesu skrajšamo ali celo odrežemo vrh, dosežemo, da rastlina odžene dva ali več vrhov, ki tekmujejo med sabo. Vsak od teh vrhov skuša prevladati in biti najvišji. V naravi imajo drevesa vedno en sam vrh. Posledica "tekmovanja" vrhov je nepravilno raščeno drevo. Namesto, da bi raslo v "rodno " širino, začne še bolj delati v višino. Z leti ob stalnem odrezovanju vrhov (obrezovanje na glavo) imamo vedno več dela. Vse je logično. Drevo raste nad zemljo (del rastline, ki je nam viden) in v korenine (našim očem zakrit del rastline). Ko drevesu odrežemo vrh, koreninski sistem pa ostane nedotaknjen, smo spodbudili pretakanje sokov iz korenin proti vrhu drevesa. Poenostavljeno : korenine dovajajo drevesu z odrezanim vrhom ravno toliko hrane, kot preden je bil vrh odrezan. Posledica je vsakoletno "metličevje" proti vrhu drevesa. Seveda pa rast v višino ustavimo samo navidezno. V resnici je ne ustavimo, imamo pa vsako jesen ali pomlad ob obrezovanju samo še več dela. V tem primeru popolnoma drži izrek nevednih vrtičkarjev - bolj ko režeš, bolj raste.
Na kaj bodimo pozorni
Nikoli ne režite vej kar "na pamet", ker pač morate obrezati (na sredini, na koncu, pa kar tako). Vejo vedno odrežemo pri osnovi (kjer se izrašča iz debelejše veje). Nepravilna rez samo spodbuja nepravilno razraščanje (metličevje - več poganjkov pri mestu na katerem smo opravili rez). Režemo veje, ki se izraščajo navzdol, navpično navzgor (vodni poganjki), v sredino krošnje, se križajo ali pa ocenimo, da se bodo križale. Ne pozabimo - eter. Kar se tiče koščičarjev (slive, marelice, breskve, ...) jim režemo samo veje, ki se razraščajo v notranjost ali pa imajo več vrhov. Pustimo enega, sredinskega, najlepšega.
Na tem mestu ne bom razpredal preveč globoko. Za to bomo imeli v Sončevem Lazu pomladanski praktični prikaz. Tam bomo govorili o rodnih (kardinalnih) in rastnih (vegetativnih) brstih, kako jih razpoznamo, pravilno redčenje plodov in še marsikatero "drevesno".
Zaključna beseda
Za prvo silo sem opisal poseg. Lahko vam zagotovim, da boste samo s pomočjo teh kratkih in upam enostavnih navodil gledali na svojem vrtu lepo rastoča, zdrava in vsako leto enakomerno rodna sadna drevesa.
Avtor :Mih Lindič
<< Nazaj
