Netopirji in netopirnice
From Wiki
Netopirji so v današnjem modernem svetu ogrožena vrsta. Kljub temu, da se radi neredkom naseljujejo tudi v bližini človeka, je njihova številčnost varljiva. Dejansko jih je vedno manj in jih človek s svojim življenskim (ne)slogom močno izpodriva.
V samem vrtu in sadovnjaku je netopir pomemben vsaj toliko, kot ptice. Medtem, ko večina ptic leta podnevi, je netopirjeva zaveznica noč. Zbudijo se ob mraku, spat hodijo, ko "navadni" človek vstane. Premalo se zavedamo, da nekatere žuželke, ki jih sami radi poimenujemo za škodljivce letajo ponoči. Predvsem gre za jabolčnega zavijača, strah in trepet sadjarjev. Jabolčni zavijač je namreč nočni metulj in ni na dosegu kljuna dnevnim pticam. Tu nam je v veliko pomoč mali sesalec netopir. Če nam ga uspe privabiti v sadovnjak ali vrt, smo lahko prepričani, da pri nas s črvi ne bo težav. Črv v jabolku je namreč ličinka jabolčnega zavijača.
Netopir ima velik apetit. Prečesal nam bo sadovnjak in vrt podolgem in počez. Čeprav bomo njegovo dejavnost redko opazili na lastne oči, mu bomo vsako jesen zelo hvaležni.
Netopirja lahko zvabimo v lasten sadovnjak z namestitvijo netopirnice. Načinov izdelave netopirnice je več. Sam izdelujem netopirnice kar v obliki ptičje gnezdilnice za manjše ptice (fi.28mm), s to razliko, da je vhodna odprtina spodaj. Streho netopirnice in sprednjo steno rahlo zažagam, da lahko netopir spleza "pod strop" in se nanj s svojimi nožicami pripne in opravi svoj zasluženi dnevni počitek.
Pa potpežljivo. Da netopirji vzamejo našo nastavitev za svojo, lahko traja tudi nekaj let. V eni netopirnici jih je ponavadi več skupaj. So pač družabne živali.
Netopirnice izdelujemo pozimi in jih obešamo v marcu ali aprilu. Pričvrstimo jih na drevo, ob mirno steno hiše, vsekakor na mesto z čim manj hrupa. Pomembno je, da jih ne motimo. So namreč zelo občutljivi sesalci in se na "drezanje" ne odzivajo dobro. V takem primeru na naše začudenje ugotovimo da jih nekega večera enostavno ni več. Kot pove že zadnji stavek, primeren čas za opazovanje ali štetje naših malih nočnih gostov je ob mraku in pol ure za tem. Takrat, ko se tudi naše oči postopoma prilagajajo na temo, najlažje sledimo njihovemu dogajanju in z lahkoto preverimo številčnost družine v netopirnici. Tudi iztebki pod "hišico" nam povedo ali je kdo doma. Netopirji bodo našo pomoč sprejeli samo v poletnih dneh. Ko se jesen končuje, si bodo za bivališče izbrali drugi, njim primernejši kraj. Zato je pozimi čas, ko netopirnico očistimo.
Če pa pozimi na kakšnem drugem mestu naletimo na netopirja, ga nikakor ne vznemirjamo. Čim prej se odstranimo. Netopir namreč v mrazu maksimalno zniža svojo telesno temperaturo. Če ga vznemirjamo in zbudimo, se mu telesna temperatura dvigne, posledično porabi več energije in zaradi tega največkrat pogine.
Pa še nekaj velja dodati. V starih časih so veljale stare vraže ki so netopirjem pripisovala vse mogoče in nemogoče nadnaravne moči, vedno z negativnim predznakom. Lepo je, da tem bedarijam ne prisluhnemo in ne zacvilimo vsakič ko nam v temi nekaj prileti mimo glave. Pa brez skrbi. Netopirjevi "senzorji" so tako občutljivi, da je bistveno večja verjetnost, da se v nas zaleti dnevni ptica kot pa on sam.
Avtor: Mih Lindič
