Moje izkušnje z osli

From Wiki

Konec meseca junija smo na Eko kmetiji Pri Jernejk, v Sončevem Lazu, dočakali nove prijatelje. V lično izdelan hlevček sta se nastanili novi prebivalki, Špela in Mary. Mary, ki je večje postave, je rjave barve, Špela- manjše postave, pa sive.

O oslih sem imel čisto drugačno predstavo, prav tako kot velika večina Slovencev. Osel je zelo učljiv in se hitro zapomni. Tako dobre, kot slabe izkušnje. Osel ni trmast. Pogosto ljudje enačijo osla in mulo. Če se osel na poti nepričakovano ustavi in ga ne spravimo več naprej, je to zaradi strahu. Ponavadi ga nekaj na stezi ali cesti moti. Pred nos mu pomolimo prgišče žita, pa bo šlo naprej.

Osli se ne iztrebljajo kar tja vsepovprek, temveč imajo za to tri točno določene kotičke na pašniku in v hlevu. Osel je žival "brez" vonja. Seveda je pogoj skozi vse leto odprta reja. Radi se valjajo po suhem žaganju. Na oslih in ob njih ni nobenih muh- za razliko od praktično vseh kmetijskih živali. Izredno so blagi in nežni do otrok. Zelo primerni so za terapije z otroci, ki se bojijo živali. So neprecenljivi za nošenje tovora. Malo je živali med sesalci, ki prenese toliko tovora na lastno težo. Stare zgodbe govorijo, da se na osla naloži toliko kot je osel težak. V zdajšnih časih smo do njih malo bolj blagi, ampak vseeno- polovico lastne teže osel nese z lahkoto, kamorkoli. Glede krme so zelo nezahtevni. Suho seno imajo bistveno rajši kot sveže. So dobri čuvaji drobnice, po pričevanjih se v bran postavijo tudi medvedu. Živijo dolgo, vsaj 50 let.

Torej, če nam kdo reče da smo osli, to pomeni, da se hitro učimo, nismo trmasti, smo čisti, marljivi... SUPER.

Avtor: Mih Lindič

<<Nazaj