Gnojni kompost

From Wiki

O pridelovanju (predelavi) komposta je že mnogo napisanega, vseeno pa bi poudaril nekaj poglavitnih točk.

Mnogokrat vrtnarji in kmetje govorijo o uležanem gnoju (največkrat o govejem, pravzaprav izvor ni pomemben). To je zavajujoče. Gnoj lahko stoji (leži) na kupu tudi nekaj let in je po tej teoriji sicer uležan, ampam nič boljši kot svež. Eko vrtnarji uporabljamo predelan gnoj, ki ga pridobimo v roku enega leta z pravilnim pristopom. Pomembno je, da na prostor, kjer nameravamo narediti kompostni kup, razprostremo veje (kakršnekoli) tako, da kompost ne bo direktno na zemlji. Debelina vejne odeje pa naj bo okrog 10-15 cm. Pri tem gre za to, da se svež gnoj in seveda urin lahko odteče. Potem pa takole: Na veje razprostremo plast gnoja, na to pa plast slame, sena ali listja. Bolj ko je gnoj zbit, več slame nameščamo v plasti. To močno pospeši predelavo. Slama, seno, listje ali žaganje dajejo mikroorganizmom ogljik, brez katerega se bo kompost delal predolgo, oziroma se sploh ne bo predelal. Kup naj ne bo višji od 130 cm, se bo pa sčasoma sesedel. Na koncu kup pokrijemo z debelo odejo suhe trave in zalijemo. Najboljše je, da imamo prostor za kompost v senci, kajti zelo pomembno je, da se ne izsuši. Po kakšnih 2 -3 mesecih ga lahko premečemo in s tem pospešimo predelavo. Gnoj kupimo od eko-kmetov, če pa ga ne dobimo, pa od tistih , ki uporabljajo čim manj močnih krmil. Če se ne znamo odločiti (večina konvencionalnih kmetov seveda pravi, da močnih krmil sploh ne uporabljajo ali pa čisto malo) napravimo preizkus. Od več kmetov kupimo po 1l mleka in ga dajmo kisati. Tisto, ki se prej skisa vsebuje manj nezdravih dodatkov.

Pa še tole : kompost je predelan (uležen) takrat, ko je struktura komposta črna, se drobi kot zemlja, je na pogled kot čisto črna zemlja, v njem ni več deževnikov in lepo diši po zdravi zemlji.

Avtor: Mih Lindič

<<Nazaj