Drugošolci na ekološki kmetiji Pri Jernejk

From Wiki

Bil je 14 oktober so se drugošolci iz OŠ Motnik, Šmartno, Sela in Tuhinj odločili, da naju obiščejo na najini kmetiji. Kaj počneva jih je tako zanimalo, da nas ni zmotil niti mraz, ki je soncu kljuboval v naši prelepi dolini. Pozdravili in predstavili smo se na trgu Motniškem v parku Pod Lipami. Ker nas je bilo veliko, skupaj čez 50 po številu, smo se odločili, da se razdelimo v dve skupini.

Skupaj z Mihom smo si najprej ogledali Sončev Laz. Ob vznožju smo seveda pozdravili Špelo in Mary, ki sta nas navdušeno sprejeli z glasnim IA. Med hojo v hrib smo pogledali nasad jagodičevja (ribezi, joste, maline in robide) in sadnih dreves ter na drevesih nameščene ptičje gnezdilnice. Najbolj nas je seveda zanimal indijanski šotor, v katerem smo malo posedeli, zapeli in se pogovarjali o zdravem načinu življenja in sodelovanju z naravo.

Andreja in druga skupina so nas že čakali v parku, da se zamenjamo. V Jernejkov hiši, stari že čez 140 let sta nas glasno pozdravila Bella in Mel. Najbolj veseli smo bili Belle in Bella nas. V hiši smo se posedli okrog velike stare mize, nekaj pa nas je šlo za peč. Najprej smo zapeli »Ko si srečen«. V hiši smo videli veliko starih hišnih predmetov; mentrgo, kolovrat, star šivalni stroj, kredenco... Tipična za staro hišo pa sta krušna peč in nasproti bohkov kot. Andreja je povedala da je bila v tej hiši prva elektrika in prva pošta v Motniku. Iz hiše nas je pot vodila do mavričnega čebelnjaka, katerga smo pogledali tudi znotraj in bilo je prav zanimivo. Čebelnjak stoji sredi sadnega vrta ribezov, malin in mladih sadnih dreves, ki sva jih z veseljem pred parimi leti posadila. Na dveh velikih njivah pa smo videli tudi veliko posajene različne zelenjave, katero prodajava na eko tržnici v Kamniku in Ljubljani.

Ker nas je skoraj dvourni ogled tudi izčrpal, smo si privoščili še eko malico pod čisto novim Jernejkovim kozolcem. Jedli smo dobro in veliko. Pirin kruh s semeni, sojin namaz z papriko, česnom, domačo marmelado iz malin in Jernejkov med. Pili smo čaj iz lučnikovih cvetov in mete.Za sladico pa smo pojedli še pirino košarico s čokolado.

Mraz pa je vseeno zahteval svoj davek, zato smo se po po malici odpravili še v šolo, kjer smo v jedilnici »ne boste verjeli«, bobnali na prave Afriške bobne.

Nama je bil obisk zelo všeč, otrokom pa tudi. Čez nekaj dni pa sva prejela veliko risb in pesmic v spomin na naše skupno doživetje. Vsem se lepo zahvaljujeva in vas vabiva še naslednje leto.

Avtor: Mih

Avtor: Andreja