Dogodki, sreÄanja in predavanja
From Wiki
Contents |
Predstavitev Shiitake gob in divje hrane z Dariom Cortese
Po začetnem spoznavanju in predstavljanju (prišli smo iz vseh koncev Slovenije), smo se odpravili na potep po Sončevem Lazu. Ogledali smo si vse kar že je, povedali pa smo obiskovalcem tudi kar še bo. Pokazali smo na novo postavljene (seveda naseljene) čebelje panje z družinami, indijanski šotor, savno v skorajšnjem delovanju. Posebna zanimivost so obiskovalcem predstavljale redke drevesne vrste : skorš - sorbus domestica, brek - sorbus torminalis, tatarski javor - acer tataricum, cepljeni kostanji - maroni, rdečeplodni brin - jumiperus oxicedrus, žižula. Postali smo ob ptičjih valilnicah in hiški za ježe.
Ogled smo nadaljevali proti ekološki kmetiji Jernejk in sproti povedali nekaj o turističnih znamenitostih Motnika. Pri "Jernejkinem kozolcu" smo pokazali vse kar se ve in kar je treba vedeti o gojenju gob shiitake. Kje dobimo micelij (ali kako ga naredimo sami), kakšen les potrebujemo, kako cepimo hlode, ter si seveda ogledali in "preiskali" okrog 20 hlodov na katerih so rastle shiitake ravno pravšnje za uporabo. Nekaj smo jih prodali, veliko košarico pa smo obdržali za kosilo. Čeprav je bilo zelo pestro in zanimivo, se je srečanje razvilo do vrhunca, ko je zadevo prevzel v svoje roke avtor mnogih knjig in slovenski poznavalec divje hrane št.1 Dario Cortese.
Od vrta pri Jernejk do Sončevega Laza je približno 500m, hodili pa smo toliko časa in slišali toliko podatkov, da sta mimogrede minili dve uri in je marsikateremu vestnemu gostu, ki je hotel vse zapisati zmanjkalo listov papirja. Bilo je noro dobro in poučno. Tudi dež, ki je začel kapljati izpod neba, nam ni sfižil razpoloženja. Kar nabirali smo in nabirali, solato izjemnega okusa in hranilne moči pa smo naredili na suhem v indijanskem šotoru. Na veselje vseh je dež ponehal in predjed v obliki solate z divjo zelenjavo in surovimi shiitake gobami smo pojedli kar na travniku sredi hriba malo nižje, kjer smo postavili imeniten "natur" prostor za druženje. Dario je na razgreti ponvi na žlici olja (ali pa morda dveh) spekel za vsakega po eno večjo gobo, seveda z dodatkom čemaža, timijana in še česa.
Pa to še ni vse. Nad ogenj smo pristavili še kotel in Dario se je izkazal kot že znani enolončni kuhar. Poleg vse možne že naštete zelenjave je dodal še gobe shiitake, v naprej skuhano eko piro dobljeno pri kmetiji Jernejk, ter vse skupaj zabelil z ojlčnim oljem. Seveda smo se vsi "napokali" do konca. Tisti z obveznostmi so odšli okrog pol devetih, tisti ta vztrajni pa smo se zabavali in izmenjevali znanje, ter izkušnje vse tja do poznih ur. Grel nas je ogenj, ter vizije za prihodnost.
Na tem mestu gre zahvala vsem, ki so pri srečanju sodelovali, vsem ki se udeležijejo delovnih akcij pri projektu Sončev Laz, domačim pri Jernejk, ter seveda mojstru Dariu Cortese, ter nenazadnje njegovima sinovoma, že sedaj poznavalca divje prehrane.
Motniški "Polžki" na spanju v Tipiju ob zaključku šole
Zvečer po končani pravljici - prav mojstrsko jo je prebrala učiteljica Polona, smo zaspali kot začarani. Vsi smo globoko sanjali do prvih jutranjih ur, ko so nas prebudili prvi sončni žarki v tipiju, po čemer je Sončev Laz tudi dobil ime. Za zajtrk smo pojedli sojin in skutin namaz na pirinem kruhu, pa se zopet igrali , zabavali in peli. Vsi smo bili navdušeni in kar nismo mogli verjeti, da ura bije že devet, ko so po polžke začeli prihajati starši. Obljubili smo si, da se vidimo spet prihodnje leto.
Zahvala za prelep doživljaj gre Motniškim učiteljicam Poloni, Barbki in predvsem učiteljici Vidi, ki je z svojim entuzijazmom in posluhom za mladino v Motniku vse skupaj organizirala in brezhibno vodila vso srečanje. Res hvala vsem.
Spoštovana, Mih in Andreja
SPOŠTOVANA, MIH IN ANDREJA!
Tudi zadnji dan pouka Polžki nismo mirovali, v Sončevem smo lazu v tipiju prespali. Bilo je nepozabno, uživali smo vsi, mi Polžki si želimo še več takšnih noči.
Ideja je zorela že dolgo časa in tudi dozorela. Polžki smo komaj čakali, da bomo lahko prespali v indijanskem šotoru, ki stoji v Motnik, natančneje v Sončevem lazu pri prijaznih gostiteljih. Zadnji dan pouka smo se vsi odločili, da se od 18.00 do 19.00 zberemo pri šotoru. Tam sta nas pričakala Mih in Andreja in nas prisrčno sprejela. Kmalu nam je bila postrežena krompirjeva enolončnica s piro. Zelo užitno! Nato smo peli, se smejali, igrali, peli in pred spanjem poslušali pravljico za lahko noč. Že navsezgodaj zjutraj nas je sonček prijazno pobožal in zbor ptičkov pel najlepše pesmi. Začeli smo se prebujati. Vstali smo in pojedli zajtrk - pirin kruh s skutinim in sojinim namazom in pili zeliščni čaj. Pričakovanja so bila velika, doživetje po prespani noči pa čudovito.
VTISI POLŽKOV:
- Tilen: Zelo všeč mi je bilo spanje in igranje, ni me bilo strah
- Saša: Petje, dobra volja, spanje...
- Anja: Skupaj smo se veselili, bilo je čudovito
- Aljoša: Fino! Sredi spanja me je začela Lea buditi. Fantje smo lovili punce in jih zapirali v ječo
- Monika: Najbolj je bilo zanimivo spanje v šotoru
- Urška: Komaj sem čakala, da sem prespala v tipiju
- Maja: Všeč mi je bilo spanje in poslušanje pravljice
- Lea: Bilo je nepozabno
- Žan: Všeč mi je bilo kuhanje golaža v kotlu
- Sabina: V šotoru smo igrali igro "enka"
- Andrejka: Nabirali smo borovnice
- Gašper: Hvala za prijaznost
- Katarina: Vojna med fanti in puncami, spanje, zabava...
- Anja Pesner: Najbolj všeč mi je bila hrana - krompirjev golaž z piro
- Vesna: Super se spi v šotoru
- Domen: Boj in tekanje po gozdu
- Valentina: Hvala sestrici, ker je vztrajala naj grem z njo
- Polona: Umivanje zob z žajbljem
- Barbka: Zajtrk - sojin namaz in zeliščni čaj ( lipa, kopriva, meta )
- Vida: Če bi rekla, da me ni skrbelo, bi se zlagala. Zdaj pa lahko rečem le prisrčna hvala s prošnjo, da se še naprej družimo.
HVALA, MIH IN ANDREJA!
Učiteljica Vida, Motnik, 23.06.2006
Jesenski športni dan Motniških polžkov
Oj lepo je res na deželi, kjer šotor na samem stoji. Okrog so gozdovi zeleni, to Polžke najbolj veseli.
Odpravili smo se na jesenski pohod, ki smo ga zaradi vremena kar nekajkrat preložili. V Motniku je veliko prijaznih ljudi in z veseljem sodelujejo z nami. Med njimi sta tudi Andreja in Mih, ki se ukvarjata z marsičem. Andreja nas je obiskala v šoli in nam povedala veliko zanimivosti o njuni ekološki kmetiji. Na poti smo si ogledali sadni vrt, čebelnjak,polje in nekatere pridelke. Kot zanimivost pa je bila skladovnica drv, kjer rastejo drevesne gobe, imenovane shiitake. Nadaljevali smo pot do hriba, imenovanega Sončev Laz, kjer stoji indijanski šotor. Tja smo prišli kot pravi Indijanci, s trakom in peresom okrog glave ter namazani z bojnimi barvami.Pridružil se nam je indijanski poglavar Mih. Nanj nismo pozabili,saj smo pridno zbirali različna peresa. Janja, mamica dvojčkov, je sešila čudovito perjanico, ki smo jo podarili Mihu. Bil je zelo navdušen. Prav lepo mu je pristajala. Vsak izmed nas je s seboj prinesel rastlino. Vse te rastlinice je Mih posadil ob šotoru, kjer bomo imeli Polžki svoj zeleni kotiček. O tem se bomo prepričali spomladi. V šotoru smo zakurili ogenj in prepevali pesmi. Mih nam je zaigral na instrument imenovan didgeridoo. Ob šotoru smo na lično izdelani leseni mizi pojedli malico. Zelo smo navdušeni nad vsem, kar smo videli. Odločili smo se, da bomo med poletnimi počitnicami noč prespali v indijanskem šotoru. Tudi naši starši so se s tem strinjali. To pa še ni vse. Posladkali smo se z okusnimi medenjaki, ki jih je spekla Andreja, za darilo pa je dobil vsak svojo brisačko z izvezenim polžkom in imenom vsakega posameznika. Pa recite, da polžki ne uživamo. Če vas zanima, pridite v Motnik in z veseljem vam bomo pokazali vse, kar imamo. Ponosni smo na to.
MOTNIŠKI POLŽKI Z UČITELJICO VIDO, POLONO IN BARBKO
