Brunarice iz okroglic

From Wiki

Brunarice iz okroglic

Meseca junija smo ekipa Ekogea v Sončevem Lazu postavili brunarico iz smrekovih okroglic. Čeprav služi kot hlev za oslici, je bil namen postavitve prikaz starega načina gradnje pred izumom žage. Brunarice iz okroglic so v sodobnem času večkrat videne v Kanadi, nekaterih "kavbojskih" predelih Severne Amerike, pa tudi še na Norveškem in Švedskem. V starih časih so se izdelovale na licu mesta, kjer je bilo razen sekire, ročne žage in dleta bore malo dodatnega orodja. Čeprav je izdelava tako umsko kot fizično dosti bolj zahtevna kot pri klasičnem tesarjenju, je delo zanimivo in nadvse kratkočasno. Kdor se odloči za postavljanje hiše iz okroglic, si je za bivanje izbral zdravo, estetsko in varčno hišo. Brunarica, postavljena oz. zgrajena na ta način, ne vsebuje nobenih materialov razen lesa, gline in po želji kamnov. Nobenega cementa, železja, dodatnih izolacij, fasade, betonskih plošč in ostalega nezdravega materiala. Hiša iz okroglic je praviloma narejena iz neobdelanega lesa, torej se s hlodov zgolj odstrani lubje. Po želji je notranjost ometana z glino, kar daje hiši še večjo pristnost in vizuelno privlačnost. Če se lasnik potrudi in podre les (hlode) za takšno hišo ob pravi luni, je lahko prepričan, da bo stala kar nekaj generacij. Brune oz. hiše se v tem primeru ne maže ali barva z nobeno stvarjo. Ljudje v zadnjem času ne zaupamo kaj preveč v lesene gradnje (razen morda za kakšen vikend, kar pa tudi ni nič napačnega), vendar naj povem, da les izolira 7krat več kot zidak in 16krat več kot beton. Povrhu vsega pa še diha, skozi njega pa ne pridejo ne bakterije, ne spore (skratka-zdrav les je skoraj sterilen). Za izdelavo hiše iz okroglic potrebujemo "skriber", to je merilna naprava, ki je pri nas ni, zato smo jo naredili kar sami. Gre za šestilu podobno zadevo, ki nam hkrati meri vertikalno in horizontalno ravnino. To je nujno potrebno, kajti pri okroglih hlodih rabimo prerisati vedno dve ravnini naenkrat. Postopek je bistveno lažje pokazati "v praksi", gre pa nekako takole:

Pomembno je, da so hlodi, pripravljeni za vgradnjo, vedno v vodoravni legi (če so konični, je v v. legi zgornji del hloda). Z skriberjem prerišemo največjo razdaljo med spodnjim in zgornjim hlodom na zgornji hlod. Preris mora biti karseda točen (do mm), tako na spojih, kot tudi na vzdolžnih utorih. Zgornji hlod nato odstavimo in izžagamo spoje. To najlažje naredimo z motorno žago. Potrebno je sicer kar nekaj izkušenj, da nam roka ne uide, vendar se da. Nikoli ne žagamo čisto do risa, temveč finese zaključimo z dletom ali tesarsko okroglo sekiro. Če hočemo utore narediti tako kot je treba, jih samo rahlo zažagamo z motorno žago, nato pa celoten utor iztesamo z okroglim dletom. Pomembno je, da se izrezani del hloda (utor), v celoti prilega spodnjemu hlodu, sicer začne bruna s časom neenakomerno pokati. Tako imenovani V-utori (narejeni na hitro z motorno žago) so zato neprimerni. Seveda se brunarica zaradi tega ne bo podrla. Gre bolj za vizualni izgled in predvsem za preprečevanje nepotrebnih dodatnih popravil v prihodnosti.

Za tiste, ki razmišljate o leseni hiši: lesene hiše, in sploh hiše iz okroglic so cenejše, varčnejše, bolj zdrave, estetske, skratka- hiša kot v pravljici.

Avtor: Mih Lindič

<<Nazaj