Aktualno
From Wiki
Na tej strani boste našli najnovejše članke, kot tudi komentarje na aktualno dogajanje. Veliko jih roma pod NOVO rubriko Eko jedilniki, nekaj pod praktične nasvete, nekaj jih gre tudi pod dogodke in ponudbo.
Contents |
Delavnica o gojenju gob Shiitake
Ker je povpraševanje po ekološko pridelanih gobah shiitake vedno večje, bo na ekološki kmetiji Pri Jernejk potekala delavnica na to temo.
Tokrat bomo zvedeli vse, kar je potrebno zvedeti, da si shiitake vzgojimo sami.
Kako začeti, kako pridobiti začetno kulturo (micelij), kakšni so najboljši pogoji za naravno ekološko pridelavo in kolikšne pridelke lahko pričakujemo.
Ob praktičnem delu bomo spoznali, kateri les izberemo za gojenje, kako ga cepimo z micelijem in tudi videli, kako rastejo na lesu.
Ravno tako bomo na delavnici lahko kupili vse potrebno za gojenje shiitak.
Delavnica bo potekala v Motniku, v nedeljo 25.aprila od 10. do 17. ure. V vmesnem času bo kosilo.
Cena delavnice : 50€ na osebo
Prijava do 10.aprila (število udeležencev je omejeno) na:
Sirotka v kuhinji
Sirotka je nadvse zdravilna pijača, ki nastane kot stranski produkt pri pridelavi sira. Na žalost smo na njene blagodejne učinke v sodobnem času večinoma pozabili in jo v večini primerov "sodobni" kmetje in proizvajalci sira mečejo (zlivajo) v kanale. V praktičnem smislu je sirotka tekoča hrana. Pri postopku sirjenja se pod vplivom sirišča beljakovina kazein in večina maščob iz mleka veže v sir. Z bolj grobimi besedami: kar je človeku koristnega ostane "izven" sira. In to je sirotka.
Na splošno lahko rečemo, da je le malo tekoče hrane tako blagodejne kot sirotka. Spodbuja delovanje ledvic in jeter ter omogoča hitrejšo obnovo celic. Povečuje telesno odpornost, saj vsebuje laktozo, ki skrbi za koristno miklofloro v črevesju.
Pijemo jo čim večkrat na dan, predvsem pred obrokom in po njem.
Predstavljam pa enega od načinov, kako uporabiti sirotko tudi v kuhinji.
- Sirotka
- Prosena kaša
- Rozine
- Jabolka
- Med
- Cimet
Proseno kašo speremo z vodo in stresemo v trikratno količino sirotke. Zavremo in kuhamo 10 minut. Dodamo narezana in očiščena jabolka, namočene rozine, nasekljane in namočene lešnike. Pustimo na zmernem ognju še dobrih 5 minut. Pri serviranju jed potresemo z mletim cimetom in po želji sladkamo z žlico medu.
Hranljiv in zdrav obrok, primeren za malico ali večerjo.
Avtor: Mih, februar 2010
Izdelava Slovenskega kozolca
Spomladi 2009 smo na ekološki kmetiji Pri Jernejk izdelali in postavili popolnoma nov kozolec v tradicionalnem Slovenskem stilu.
Le malokomu je znano, da so kozolci pravzaprav Slovenska kulturna dediščina in jih po svetu navadno ne videvamo, vsaj ne v taki obliki. Izjema so v krajih kamor so se selili naši predniki. Poleg tega, da kozolec odlikuje izjemna praktičnost in uporabnost, je sam objekt tudi vizuelno privlačen in kot tak zelo pomemben za izgled naše kmečke kulturne krajine.
V časih naših babic in dedkov se stvari pač niso kaj dosti komplicirale. Karkoli so že počeli, so se držali dveh pravil: enostavnost pri izdelavi in vizuelni izgled obenem. Najboljši primer omenjenega je prav kozolec. Poznamo jih več vrst. Najbolj pogosti so toplarji ali dvojni kozolec, enojni kozolec in enokapni kozolec (kozolec na psa). Pri Jernejk smo postavili prav slednjega.
Les za kozolec je najbolje sekati ob prazni luni, ko je vsebnost sokov manjša in les posledično manj "dela". Stebri, prečne grede in oporne roke so praviloma z hrastovega lesa, za ostalo se uporablja smreka.
Predno se prične z resnim tesarjenjem, se v hrastove stebre izteše luknje za rante. V današnjih časih si pomagamo z motorno žago (za to obstaja posebna veriga), dokončamo in olepšamo pa jih z dletom. Ravno tako moramo vedeti, da se kompletna konstrukcija kozolca najprej zveže na tleh. Ponavadi to delajo dva ali trije tesarji tri dni do en teden, odvisno od dimenzije in modela kozolca. Pri tem je največjega pomena tesarjeva iznajdljivost in prostorska predstava. Nemalokrat se kozolec postavlja na odročnih terenih, kjer je iznajdlivost še kako pomembna. Ko je delo na tleh zaključeno se skliče ekipo (predlagam prijatelje in znance, ker je delo zanimivo in največkrat tudi veselo), in takrat se lahko postavi celotena konstrukcija kozolca. V našem primeru smo potrebovali dober popoldan, da je kozolec stal.
Za postavljenje hrastovih stebrov je potrebno šest parov močnih rok. Predhodno se naredi "žavre". To sta dva dolga droga, na zgornjem delu povezana z verigo. Postopek dvigovanja je enak "ročnemu" postavljanju mlaja. Najprej se postavi prvi par hrastovih stebrov. Ker je teža hrastovega stebra velika, in ga je tega potrebno postaviti v popolno navpično lego, je še kako pomembna usklajenost vseh dvigovalcev. Seveda pa je tu jasen klic Mojstra še kako pomemben. Oba postavljena stebra se poveže s hrastovimi gredami in vpaše oporne roke. Tako smo postavili še dva para stebrov, katerim sledijo vzdolžne grede in "rante", ki že toliko povežejo celotno konstrukcijo, da lahko na kozolcu mirno delamo dalje. Zanimivo je, da se mora v tem trenutku kozolec majati, kajti v nasprotnem primeru to pomeni, da je nekam nagnjen. Sledi podeskanje stropa in streha. Predno streho pokrijemo je izrednega pomena, da tudi v zgornjem delu kozolca konstrukcijo povežemo z opornimi rokami, ki so v tem primeru lahko smrekove. .
Ko je streha enkrat prekrita nam ostane samo še podeskanje sprednje in zadnje strani kozolca, gledano od strehe do prečne grede. Tudi tovrstnim malenkostim so včasih dodali kakšno estetsko korekturo in lepo je, da se tega držimo tudi danes.
Dostop na kozolec, kjer lahko shranimi pridelke, seno in tudi prespimo v poletnih večerih, si uredimo z lesenimi stopnicami.
Avtor: Mih
Zelenjavne juhe
Lotimo se kuhanja zelenjavnih juh še nekoliko drugače. Navadno oz. največkrat, kuhamo zelenjavno juho v enem loncu. Pri tem nenamerno kuhamo zelenjavo predolgo in s tem zmanjšujemo blagodejno moč zelenjave.
Za tovrstne juhe je primerna vsa zelenjava. Od pora, čebule, korenja, pastinjaka, zelene, buč, korenja, česna itd. itd.
Osnovni recept gre takole: V loncu zavremo vodo s sušeno jušno zelenjavo in MALO soli. Ko zavre zakuhamo željeno zakuho. Navadno so to rezanci, še boljše se obnese koruzni zdrob ali proso. Proso med drugim vsebuje kremen, zato je zelo priporočljivo za odvračanje nezaželenih gostov v prebavnem traku. V vmesnem času v ponvi na olivnem olju prepražimo narezano čebulo. Ko postekleni dodamo na kocke narezano zelenjavo. Velikost "kock" je poljubna, ni pa nam treba vsega rezati. Zelenjava, ki potrebuje manj praženja, je lahko v večjih kosih. Česna na primer ne sekljamo, ampak ga pustimo kar celega.
Ko je zelenjava rahlo prepražena, jo enostavno stresemo v lonec z zakuho. Zelenjavna juha je s tem gotova.
Pri tovrstnem načinu kuhanja zelenjavne juhe, zgubimo v primerjavi s surovo zelenjavo, kar najmanj vitaminov in mineralov. Navadno pa so ravno ti razlog za kuhanje "juh z vrta".
Avtor: Mih
